Brisalci

Enostavno, hitro in ugodno do novih brisalcev

Skoraj vsak model avtomobila ima svoje mere brisalcev in svoj tip priključka. Kako vedeti, kateri brisalci ustrezajo vašemu modelu in obenem delujejo dobro?

Kot specializirana in izkušena trgovina z brisalci se zavedamo težav pri iskanju brisalcev, zato smo za vas pripravili enostaven iskalnik brisalcev, kjer lahko z le nekaj kliki najdete ustrezne brisalce za vaš avto. V naši ponudbi imamo visokokakovostne brisalce, s katerimi so stranke preverjeno zadovoljne.

Poiščite in naročite brisalce za vaš avto tukaj →

O brisalcih

Ko pomislimo na vzdrževanje avta, najverjetneje prvo pomislimo na stvari, kot so redna menjava olja in filtrov, menjava gum, vzdrževanje zavor, ipd. A to so le ene izmed stvari, ki morajo biti redno vzdrževane. Ena izmed stvari, na katero se pogosto pozabi (dokler nas ne ujame dež) in spada pod redno vzdževanje, so brisalci.

Brisalci so osnovna oprema vsakega avta. Brez njih bi bila vožnja v dežju nemogoča. Omogočajo jasen pogled na cesto in čistijo vetrobransko steklo umazanij kot so prah, posušene sledi dežja, umazanija in sol ki prihaja s ceste, ipd. Zato je pomembno, da so brisalci vedno v dobrem stanju, saj nas dotrajani brisalci ne motijo samo s svojimi škripajočimi zvoki in nepopolnim brisanjem, ampak predstavljajo tudi večje tveganje za nesreče v že tako slabših voznih razmerah, ki so posledica mokre ceste.

Večina proizvajalcev priporoča, da brisalce menjamo enkrat letno – priporočljivo je, da jih vsako leto zamenjamo pred glavim deževnim obdobjem, tako da deževne tedne vedno začnemo s svežim parom brisalcev. Z zamenjavo brisalcev enkrat na leto poskrbimo, da so brisalci vedno v brezhibnem stanju in nas slabo vreme ne more presenetiti. Kako pogosto je potrebno menjati brisalce, je odvisno tudi od:

  • tega, koliko kilometrov naredite z avtomobilom v enem letu.
  • tega, ali je vaš avtomobil parkiran zunaj na prostem, kjer so vedno prisotni vremenski dejavniki – pozimi nizke temperature in zmrzal, poleti pa visoke temperature in močni UV žarki, ali pa je avto parkiran v garaži, kjer prisotnosti teh vremenskih dejavnikov ni. Vsi ti dejavniki namreč sčasoma poškodujejo gumo brisalca. Bolj kot je avto zaščiten pred njimi, daljša je lahko njihova življenjska doba.

Menjava brisalcev enkrat letno je torej le priporočilo. Lahko jih menjamo tudi po potrebi  – pomembno je, da stanje brisalcev redno spremljamo in da jih menjamo najkasneje takrat, ko opazimo, da v dežju nimamo več čistega pogleda na cesto.

Od česa je odvisna življenjska doba brisalcev in kaj lahko naredimo, da jo podaljšamo

V svoji življenjski dobi brisalci opravijo veliko premikov in obrišejo veliko površino stekla. Svoje delo morajo opravljati dobro v vseh pogojih. Da je to možno, mora gumica brisalca, s katero brisalec briše po steklu, ostati prožna in biti čim bolj odporna na poškodbe ter zunanje vplive. Tudi najmanjše poškodbe na gumici brisalca (četudi gre za mikro poškodbe, ki so nevidne s prostim očesom) se že lahko poznajo na sami kvaliteti brisanja.

Življenjska doba je v glavni meri odvisna od kvalitete materialov, iz katerih je brisalec narejen. Kvaliteta gume ter dodatna obdelava gume (na primer grafitni / teflonski zaščitni premaz) zagotovo spadata med najpomembnejše, vendar je zelo pomembna tudi kvaliteta ostalih uporabljenih materialov in tehnologija, po kateri je brisalec izdelan. Pomembno je namreč, da imajo brisalci čim bolj enakomerno porazdeljen pritisk na steklo po celotni površini. 

Kljub temu obstaja kar nekaj drugih dejavnikov, ki vplivajo na življenjsko dobo brisalcev. Če smo nanje pozorni in jih vsaj delno upoštevamo, jo lahko podaljšamo.

  • Poleti ni priporočljivo, da pustimo, da se brisalci “zapečejo” na steklo. V primeru, da avto več časa stoji na vročem soncu, je priporočljivo, da brisalce privzdignemo s stekla.
  • Pozimi ni priporočljivo, da pustimo, da brisalci zamrznejo na steklo, saj se ob odlepitvi z zamrznjenega stekla gumica natrga (četudi poškodbe mogoče niso vidne s prostim očesom, lahko le-te vplivajo na kvaliteto brisanja). Tako je tudi pozimi priporočljivo, da ko zmrzuje in imamo avto na prostem, brisalce privzdignemo s stekla.
  • Največ poškodb na gumici brisalca povzroči brisanje zamzrnjenega stekla. Za odmrzovanje stekla zato priporočamo uporabo tekočine oziroma spreja za odmrzovanje stekla.
  • Z brisalci ne brišemo po suhem steklu, saj to povzroča močno trenje med steklom in gumico. V kolikor moramo steklo očistiti umazanije, je za to potrebno uporabiti zadostno količino vetrobranskega čistila.
  • Tudi nekatera čistila za vetrobransko steklo lahko poškodujejo brisalce. Nekatera čistila namreč vsebujejo snovi, ki umažejo in pospešijo proces staranja gumice brisalca.
  • Gumico brisalcev lahko poškoduje tudi brisanje pretirano umazanega stekla. Umazanija kot so npr. zasušeni ptičji iztrebki (ste vedeli, da ptičji iztrebki vsebujejo kisline, ki lahko razžrejo celo lak?) pa umazanija, ki jo pozimi na avto meče pred nami vozeče vozilo, vožnja po lužah, makadamu, … vse to je lahko za brisalce hud zalogaj. V primeru močneje umazanega stekla, svetujemo ročno čiščenje.
  • Statistično je pri avtih, ki so parkirani v garažah in tako manj izpostavljeni vremenskim vplivom, življenjska doba brisalcev veliko daljša kot pri avtih, ki so parkirani zunaj in izpostavljeni vsem vremenskim vplivom (UV svetlobi, vročini in mrazu, zamrznjenemu steklu, umazaniji, ki se nabira na steklu na zunaj stoječem avtu, itd).

Kdaj je čas za menjavo brisalcev in zakaj so izrabljeni brisalci nevarni?

Brisalci spadajo med tako imenovani potrošni material na avtomobilu, zato je priporočena menjava enkrat letno oziroma po potrebi – v kolikor brisalcev ne menjate redno, svetujemo, da jih menjate takoj, ko se vam zdi, da vam zaradi nepopolnega delovanja ovirajo 100% brezhiben pogled na cesto (brisalci zagotovo niso več uporabni, ko začnejo za sabo puščati večje sledi vode ali megleno površino, začnejo preskakovati ali pa spuščati zvoke). Pomembna je torej redna kontrola stanja brisalcev, tako da vas slabo vreme ne more presenetiti . Izrabljeni brisalci namreč močno zmanjšajo vidljivost v slabem vremenu, še posebej ponoči, ko je vidljivost že tako slabša.

Poleg tega, da izrabljeni brisalci zmanjšujejo vidljivost, ki je ključna za brezskrbno  in udobno vožnjo, pa lahko izrabljeni brisalci tudi poškodujejo steklo. S časom namreč gumica brisalcev postane trda, takšna gumica pa na steklu ustvari mikro praske, ki so lahko zelo moteče, še posebej, ko vozimo proti soncu. V hujših primerih pa se lahko gumica tudi popolnoma strga, kar povzroči, da začne po steklu drsati kovinsko ogrodje brisalcev. Zatorej priporočamo pravočasno menjavo brisalcev, saj se poškodovanega vetrobranskega stekla ne da spolirati in nam tako ostane le menjava, ki pa je lahko stroškovno precej bolj neugodna kot pravočasna menjava brisalcev.

Zakaj so kvalitetni brisalci pravilna izbira?

Skoraj vse odločitve za volanom se zgodijo zgolj na podlagi tega, kar vidimo, zato so odlični brisalci pogoj za varno vožnjo. Z zares kvalitetnimi brisalci se boste ob deževnih dneh na pot podali z večjim veseljem in boljšim občutkom varnosti kot sicer.

Kvalitetni brisalci:

  • imajo dolgo življenjsko dobo, tako da jih ni potrebno tako pogosto menjati,
  • so zelo tihi med delovanjem, tako da je vožnja udobna,
  • se odlično prilegajo vašemu steklu in s tem lepo obrišejo steklo v celoti,
  • ne preskakujejo in za sabo ne puščajo sledi vode ali meglene površine,
  • odlično brišejo steklo ne glede na količino dežja in v vseh letnih časih,
  • učinkovito brišejo steklo tudi ob večjih potovalnih hitrostih,
  • se z lahkoto namestijo na vaš avto, tako da jih lahko zamenjate tudi brez pomoči strokovnjaka.

Razlika med klasičnimi in sodobnimi – ploskimi brisalci

Ste opazili, da je klasičnih brisalcev na avtomobilih vedno le manj? Razlog za to je v novih, sodobnih brisalcih, imenovanih tudi ploski aerodinamični brisalci, kateri se tovarniško nameščajo na veliko večino novejših avtov in vedno le hitreje izrinjajo klasične brisalce s trga.

Glavni dve prednosti sodobnih avto brisalcev sta aerodinamična oblika in način izdelave, ki omogoča enakomeren pritisk na steklo po celotni površini brisalca. Klasični brisalci so namreč imeli ogrodje, ki je le s 4-8 točkami pritiskalo na gumico brisalca. Sodobni brisalci pa so zasnovani tako, da na gumico in posledično steklo pritiskajo z neskončnim številom točk, tako da je brisanje stekla tišje in enakomernejše. Poleg tega pa so, kot že omenjeno, aerodinamične oblike, tako da zagotavljajo brezhibno brisanje tudi pri višjih hitrostih. Na avtocesti v slabem vremenu je to še kako zaželjeno. Zagotovo se vam je namreč že kdaj zgodilo, da ste si ponoči ob slabemu vremenu na avtocesti zaželeli boljših brisalcev. Sodobni brisalci imajo prav za ta namen še posebej oblikovani spojler, ki pri višjih hitrostih zagotavlja stabilnost in boljši pritisk na vetrobransko steklo. Klasični brisalci pri višjih hitrostih tega zaradi svoje neaerodinamične oblike ne morejo zagotavljati.

Močno vam torej priporočamo uporabo sodobnih ploskih brisalcev, kakršni so tudi brisalci v naši ponudbi (v kolikor se sprašujete – ploski brisalci lahko brez problema nadomestijo klasične brisalce, četudi imate avto iz časov, ko teh brisalcev še ni bilo).

Menjava brisalcev

Se sprašujete, kako zamenjati brisalce? Je to za vas do sedaj počel mehanik?

Kot prvo, brez skrbi. Menjava brisalcev ni nobena vesoljska znanost. Izkušeni jih zamenjamo že v par minutah, vam pa več kot 20 minut skupaj s preučevanjem navodil na embalaži zagotovo ne bo vzelo. 20 minut velja za tiste, ki tega še nikoli niste počeli, vsi ostali pa seveda veste, da se da to opraviti še veliko hitreje. Menjava brisalcev je namreč dokaj enostavna.

Najprej je potrebno odstraniti stare brisalce. Odstranjevanje vaših starih brisalcev je odvisno od tega, kakšen tip priključka ima vaš avto. Najprej posvetite kakšno minuto preučevanju priključka in adapterja, na katerega je pritrjen brisalec. V kolikor imate klasični priključek v obliki kljuke, je brisalec v večini primerov le nasajen na adapter. V kolikor pa imate modernejši priključek, boste bržkone morali stisniti kakšen jeziček oziroma gumbek. Vse je precej enostavno, le vzemite si dovolj časa, da vse skupaj v miru preučite.

Ko vam bo uspelo odstraniti stari brisalec, bo pred vami ostal samo še kovinski nosilec brisalca. Tukaj je potrebno malce pazljivosti. V nosilcu je namreč vzmet, ki skrbi za to, da brisalci pritiskajo na steklo. V kolikor vam nosilec zdrsne iz rok in udari po steklu, lahko vaše vetrobransko steklo poči. Pazite torej, da vam nosilec, ko na njem ni več brisalca, ne udari po steklu.

Preostane vam samo še namestitev novih brisalcev. Ker vam je že uspelo razvozlati, kako odstraniti stare brisalce, sedaj torej že veste, kateri priključek imate in kateri adapter potrebujete. Sledite navodilom na embalaži vaših novih brisalcev in jih po opisanem postopku namestite.

Predzadnji korak je preverjanje. Z roko privzdignite nosilce in preverite, če se brisalci pravilno zibajo naprej in nazaj ter če so dovolj fiksno nameščeni.

Vse kar vam še ostane je, da pred uporabo novih brisalcev dobro očistite vetrobransko steklo vse umazanije. Nato še preizkusite ali novi brisalci res brišejo tako, kot je potrebno. Na vetrobransko steklo našpricajte nekaj vetrobranskega čistila in nekajkrat vklopite brisalce.

V kolikor je v zadnjemu koraku vse v redu, ste pripravljeni na nove brezskrbne kilometre, tudi v slabem vremenu.

Silikonski brisalci

Se sprašujete, če so silikonski brisalci boljši od tistih, ki so narejeni iz naravne gume?

Mnenja so deljena. Nekateri imajo namreč s silikonskimi brisalci dobre izkušnje, drugi slabe. Glavni problem, ki smo ga pri nekaterih silikonskih brisalcih zaznali, je ta, da ob brisanju na steklu pustijo tanek sloj silikona. Ta sloj je sicer pri vožnji v dežju lahko koristen, saj odbija vodo z vetrobranskega stekla, lahko pa ta sloj ustvari tudi neželen in nevaren učinek. Pri nižjih temperaturah lahko namreč zaradi tega sloja na steklu nastane meglena površina, ki zamegli pogled na cesto. Silikon namreč ni naravna guma, zato se lahko ob različnih (še posebej nižjih) temperaturah obnaša drugače kot sicer. Poleg tega je silikon manj odporen na fizične poškodbe, ki nastajajo na gumici. Kvalitetni silikonski brisalci so sicer bolj odporni na vremenske vplive (poletna vročina in UV svetloba), vendar so načeloma manj odporni na fizično obrabo, ki nastane zaradi umazanije na vetrobranskem steklu. Pazljivo torej s silikonskimi brisalci – v kolikor se odločite za silikonske brisalce, svetujemo, da izberete zares kvalitetne in preizkušene.

Večina svetovno znanih proizvajalcev tako še vedno prisega na brisalce iz naravne gume, saj so ti zelo zanesljivi. V kombinaciji z različnimi premazi – npr. grafitni ali teflonski premaz (teflon je znan kot najbolj spolzka stvar na svetu) omogočajo brezhibno in tiho brisanje v vseh vremenskih pogojih, brez, da bi pri tem obstajale skrbi, da bi lahko šlo kaj narobe.

Zgodovina brisalcev

Dandanes brisalce smatramo za samoumevne, a ni bilo vedno tako. Prvi avtomobili so bili namreč brez brisalcev in vožnja v dežju je bila močno otežena oziroma skoraj nemogoča. V nasprotju s prej prisotnimi kočijami, kjer so se konji, v kolikor so naleteli na oviro, sami ustavili, to pri avtomobilih seveda ni mogoče, saj je pri avtomobilu vse v rokah voznika. Izum brisalcev je bil torej le še vprašanje časa.

Prvi brisalci so bili izumljeni leta 1903. Prvi patent je bil podan s strani Irca po imenu J. H. Apjohn, njegov izum pa je bil patentiran v Veliki Britaniji. Njegov patent je vseboval dve metlici brisalcev, ki sta od vrha do dna pobrisali steklo.

Ob tem istem času se je izum odvijal tudi na ameriških tleh, za kar gre zasluga Mary Anderson, ki je svoj izum patentirala v Ameriki. Ob obisku New Yorka, leta 1902, je opazila voznika tramvaja, ki se je trudil obdržati čisto vetrobransko steklo, da bi lahko potnike čim prej pripeljal na cilj. Voznik je imel dve opciji; ali odpreti vetrobransko steklo in spustiti hladen zrak in dež v kabino ali pa ustaviti tramvaj in očistiti vetrobransko steklo z zunanje strani. Oboje je bilo nepraktično, kar je opazila tudi Mary Anderson. Izum Mary Anderson je bil precej enostaven, a podoben princip tega sistema brisalcev se uporablja še danes, le da je vse skupaj tehnično bolj dovršeno. Andersonin sistem brisalcev se je upravljal ročno – iz kabine. Kar je še vedno bolje kot prej, ko so morali vozniki čakati, da dež poneha, se voziti z odprtim steklom ali pa ustaviti vozilo in steklo očistiti z zunanje strani. Do leta 1916 so bili vsi avtomobili, ki so bili proizvedeni na ameriških tleh, opremljeni z njenimi brisalci.

Leta 1917 je Charlotte Bridgwood izumila prvi sistem brisalcev, ki je deloval samodejno. Izum ni bil ravno posrečen, saj so si nekateri vozniki še vedno morali pomagati sami – z eno roko šofirati, z drugo pa premikati brisalce.

Kasneje, leta 1917, je J.R. Oishei, ki je bil na deževen dan udeleženec v nesreči med vozilom in kolesarjem, izumil »rain rubber«, ki je bil pripomoček, ki ga je voznik na avto namestil v primeru dežja. Pripomoček (brisalec) se je uporabljal ročno, nameščen pa je bil na vrhu vetrobranskega stekla. Oishei je pripomoček patentiral, začelo pa ga je izdelovati podjetje Tri-Continental Corporation (kasneje znano kot Trico).

Leta 1921 je ameriški izumitelj William Folberth izumil sistem brisalcev, ki jih je poganjal vakum, ki je nastajal v sesalnemu sistemu motorja. Podjetje Trico, ki se je do tedaj že uveljavilo, je Folberthovo podjetje leta 1925 odkupilo za milijon dolarjev in začelo samo naprej tržiti ta sistem. Sistem je sicer imel nekaj težav, največja je bila v hitrosti delovanja. V kolikor so bili obrati motorja visoki, se je vakum v sesalnemu sistemu zmanjšal, kar je povzročilo, da so brisalci delovali počasneje ali pa so se v celoti ustavili. Kljub temu se je ta sistem uporabljal kar nekaj let.

Leta 1925 je Bosch predstavil električne brisalce, ki pa so bili rezervirani za prestižnejša vozila, nameščeni pa so bili na vrhu stekla.

Naslednji veliki izum na področju brisalcev se je zgodil v letu 1962. Leta 1962 je namreč Rober Kearns izumil električne brisalce, ki so delovali v prekinitvah. Sistem je predstavil Fordu v upanju, da bodo uporabili njegov sistem. Ford pa je sistem samo nekoliko spremenil in ga na svojih vozilih predstavil leta 1969. Drugi proizvajalci so sledili kmalu zatem. Robert Kearns je zaradi prisvojitve ideje tožil Ford in Chrysler in po več letih vendarle dobil več milijonsko tožbo.

Zgodovina brisalcev je torej vsekakor bolj razgibana, kot ste si bržkone sprva mislili. Razvoj od preprostih brisalcev na ročni pogon pa do avtomatskih brisalcev s senzorji, kot jih imamo danes, je trajal več kot 100 let.